Korekcija atlasa le v eni seji

Že nekaj časa so manualni terapevti z različnimi tehnikami poskušali ponovno vzpostaviti pravilno pozicijo atlasa, vendar z zelo majhno oziroma nično procentualno uspešnostjo, če upoštevamo trajnost in stabilnost rezultatov. Z dosedanjimi metodami se običajno ne doseže občutne ali dolgoročne spremembe pozicije prvega vratnega vretenca. Kot dokaz nam služi dejstvo, da se pacienti morajo vedno znova prijaviti na tovrstne terapije.

Preko Atlantomed metode je možno, da se pozitivne spremembe zdravstvenega stanja ne spremenijo oz. da se na dolgi rok ohranijo.

Kako je to mogoče? Da bi lahko pozicijo prvega vratnega vretenca spremenili, je v prvi vrsti potrebno zrahljati globoke mišične plasti, ki obdajajo atlas. Ročno jih praktično ne moremo zrahljati, kar lahko potrdi vsak izkušen terapevt. Zaradi tega se terapevti pri Atlantomed metodi poslužujejo posebno za te namene razvite naprave.

Če želimo razumeti prednosti Atlantomed zdravljenja je pomembno, da razumemo anatomijo sklepa med atlasom in lobanjo.

Ta sklep je edinstven in v pravilni vertikalni naravnanosti ga držijo različne mišične plasti ter vezi. Ta lastnost zagotovi visoko stabilnost sklepa. V svoji funkciji se bolj kot ne véde tako kot da je atlas del lobanje in ne samostojno vretence.

Rigidni ligamenti, skupaj z napetim vratnim mišičevjem, vodijo k omejeni gibljivosti atlas-sklepa. Kljub pravilni ali napačni poziciji je atlas nagnjen k temu, da se drži v nastavljenem položaju. Le zunanja sila z zadostno intenziteto ima moč, da lahko spremeni situacijo. Trde mišice in ligamenti predstavljajo prednost, kajti oni obdržijo vretenca, po korekciji, v pravilni poziciji. Na enak način, kot so napačno nastavljen vretenec obdržali v napačni poziciji.

Atlantomed tehnika deluje s kontinuiranim in adekvatnim pritiskom na točno določene točke na zatilni muskulaturi, kar ni primerljivo s kratkim in silovitim sunkom, ki je znan iz kiropraktičnih manipulacij. Točno usmerjen pritisk z zadostno močjo omogoča blago raztezanje mišic, ki obdajajo atlas in takšen način omogoča, da se atlas postopoma popravi v pravilno pozicijo.

Atlantomed metoda uporablja enak princip pri korekciji atlasa. Z namenom, da bi prestavili prvo vratno vretence v pravilno pozicijo ni dovolj enkratni pritisk, za to je nujna progresivna sila na pravilnih točkah in pod pravim kotom. Samo tako lahko dosežemo hipotetičnih 100°, ki so bili v zgornjem primeru opisani. Atlas se zatem, ko popusti zunanja sila, ponovno stabilizira na korektni poziciji.

Izkušnje so kazale, da prikazan postopek zagotovi dolgoročni rezultat v primerjavi z diverznimi drugimi metodami.

Ob vsemu naštetetemu, Atlantomed zdravljenje ne skriva nobenih nevarnosti. Korekcija poteka na nežen način, ampak z naraščajočim pritiskom. Ni primerljivo s strašljivim in sunkovitim gibom, ki je dobro znan iz kiropraktičnih manipulacij.

Kako se določi pozicija atlasa?

Napačno pozicijo atlasa je moč ugotoviti s temeljito manualno preiskavo dotičnega področja. Pogoj je posebna tehnika otipavanja in zelo izkušen prstni otip atlastehnika. Atlas je obdan z mnogimi mišičnimi plastmi, ki so različno napete in razvite. Atlastehnik mora zaznati natančen položaj skozi vse plasti, kajti v nasprotnem primeru je verjetnost napačne diagnoze sorazmerno višja.

Prav zaradi slednjega razloga je le nekaj terapevtov zmožnih določiti pravilno pozicijo atlasa in storiti nekaj proti prestavljeni poziciji prvega vratnega vretenca. Brez pravilne tehnike – kot denimo Atlantomed metoda – ni možna rešitev problema.

Pozor: Z običajno rentgensko sliko ali s posnetkom iz magnetne resonance NI mogoče pravilno določiti trenutne pozicije atlasa. Prav tako NI mogoče z omenjenim slikovnim gradivom prikazovati rotacije atlasa! Edina možnost, ki omogoča pravilno in verodostojno prikazovanje je spiralna računalniška tomografija (spiralni CT). Slika bo natančna le s posebno za ta namen vnesenimi nastavitvami. V nasprotnem primeru tudi spiralni CT ni primeren za grafično prikazovanje atlasa.

Za pravilno izpeljavo zdravljenja NI potrebna spiralna računalniška tomografija. Kot je zgoraj omenjeno, je možno določiti pozicijo atlasa s pomočjo prstnega otipa. Le v zelo redkih primerih to ni možno.